Tag Archives: slow food

Prodam osla …

Kot veste smo kmetija z največ osli v Sloveniji. Trenutno jih imamo 38. Kaj počnemo z njimi in zakaj jih imamo toliko, sem že pisala v eni od prejšnjih objav, danes pa bi rada razložila zakaj je cena našega osla 400,00 EUR. To pa zato, ker na odgovor, koliko stane pri nas osel dobivam naslednje komentarje:
“400 EUR? Pa pri drugih ga dobim za 250.”

wosli6

Pa poglejmo zakaj je cena našega osla 400,00 EUR in vzamimo v zakup, da je osel star tri leta, kar je za osla malo, saj je njegova povprečna življenjska doba 40 let.

  1. Osel je čipiran, kar stane 70,00 EUR.
  2. Oslovska knjiga, ki jo dobi osel ob čipiranju stane 15,00 EUR.
  3. Zdravilo proti zajedalcem, ki ga dobi osliček dvakrat letno je za tri leta 20,00 EUR.
  4. Letno hranjenje osla, ki poje cca 3 bale na zimo stane 60,00 EUR, torej za tri leta 180,00 EUR.
  5. Kopita se mu obrežejo dvakrat letno, za kar plačamo poklicnega kovača in ker imamo toliko oslov in ker na sima kovač rad, je cena s popustom 30,00 EUR, za tri leta 90,00 EUR.

Brez, da upoštevamo še stroške dela, ki jih imamo na kmetiji z enim osličkom, nas stane tri letni osel, ki je kakovostno oskrbovan, letno pregledan ter ima znanega očeta in mater 375,00 EUR. In jaz ga naj prodam za 250? Ne se hecat!

Potem bo kdo porekel, da eno leto star osliček stane manj. Koliko je pa stalo, da smo vzredili njegovo mamo? Ne se hecat!

Tisti, ki prodaja osle po 250,00 EUR je ali hecen ali pač prodaja osla v žaklju.

 

Advertisements

SLOVENCI NAVDUŠILI

Avtor članka je Mitja Butul:

Glavno mesto Piemonta, Torino, se je zadnji teden v oktobru spremenilo v svetovno središče etnogastronomije. Za pet dni se je 80 tisoč kvadratnih metrov torinskega razstavišča in okolice spremenilo v mesto okusov, vonjev, v mesto različnosti, mesto barvitosti, mesto pogovorov, mesto spoznanj, mesto novosti, mesto preprostosti in kljub vsemu, so ne tem mestu govorili vsi enak jezik. Jezik zemlje, jezik narave, jezik prihodnosti. Tako je tam vse od leta 2004, ko se vsake dve leti, v okviru gibanja Slow food, na mednarodni prireditvi Terra madre in Salone del Gusto, srečajo kmetje, ribiči, pridelovalci hrane, kuharji, akademiki, študentje z vsega sveta, ki so združeni v želji po spodbujanju trajnostne lokalne proizvodnje hrane.
torino6
V harmoniji z okoljem ob upoštevanju znanja, ki se prenaša iz roda v rod, iz generacije v generacijo. Združitev prireditve Salone del Gusto in Terra madre se je ponovno izkazala kot odlična rešitev, ki je obiskovalcem ene največjih gastronomskih prireditev na svetu omogočila ne le ogled in pokušino pridelkov in proizvodov iz več kot 107 držav sveta, temveč so lahko tudi tokrat prisluhnili predavanjem, degustacijam in izmenjavam mnenj ter praks tistih, ki so na kongresu Terra madre predstavljali svoje države. Že otvoritev je bila veličastna. Olimpijska dvorana v Torinu, ki sprejme okoli 10 000 gledalcev, je bila napolnjena do zadnjega kotička. 4000 delegatom iz 158 držav sveta, med njimi je bilo devet delegatov iz Slovenije, so se pridružili obiskovalci, ki so si ta spektakel prišli ogledati od blizu in daleč. Delegati in delegatke, oblečeni v značilna oblačila svojih držav, ganljivi govori o pomenu hrane in pridelave, o spoštovanju tistih, ki jo pridelujejo in srečevanju s težavami na poti do potrošnika, etno glasba in mimohod zastav udeleženk, med njimi tudi slovenske, ki jo je ponosno nosil najmlajši delegat iz Slovenije Črt Butul, je bilo nekaj posebnega. Polno pozitivne energije in polno čustev. „Braniti zemljo pomeni ohranjanje biotske raznovrstnosti, krajine in kmetijstva. Tisti, ki ne vidijo pomena kmetijstva, pomeni, da ne razumejo ničesar! Vi ste pravi intelektualci zemlje in morja. Ne sme vas biti strah, ne bodite sramežljivi. Učite druge, kar ste se sami naučili. Povejte in govorite o svojih uspešnih zgodbah. Potrebujemo vaše znanje, prakso, le tako bomo premagali veliko zlo na svetu, kot je lakota in podhranjenosti,” je v svojem čustvenem in do svetovne ter evropske kmetijske politike kritičnem nagovoru med drugim dejal vodja in ustanovitelj združenja Slow Food Carlo Petrini. Mož, ki je očitno eden in edini, ki lahko danes združi med seboj tako različne, tako drugačne, a po drugi strani tako podobne in enake, iz vseh kotičkov tega sveta na eno mesto, z enim namenom. Da povedo, da si želijo prenesti spoznanje, da tisto kar je dobro, da tisto kar je čisto in da tisto, kar je pošteno, je nujno združiti, da bi s tem pokazali pravo pot kam bi morala iti težnja tega sveta. Svojo podporo gibanju in prireditvi je izrazil tudi predsednik svetovne organizacije za prehrano FAO José Graziano da Silva, v posebnem pismu je gibanje in delegate podprl in se jim pridružil tudi papež Frančišek, nagovorila jih je tudi prva dama Amerike Michel Obama.
torino13
Med delegati so bili tudi predstavniki Slovenije, ki jih je vodila Tatjana Butul, predsednica omizja a Slow food Primorska »Na kongresu Terra madre nas je vsakič več. Tokrat smo devetčlanska delegacija, ki zastopamo Slovenijo, ne le na kongresu, temveč smo Primorsko in Slovenijo predstavili tudi z našimi okusi, vonji in dejavnostjo. Naša pet dnevna predstavitev je bila med obiskovalci izjemno odmevna. Predstavili smo mavrico okusov Primorske, od Slovenske Istre, preko Krasa, Goriških Brd, čez Gornjo Trebušo, vse tja do Kobariškega konca. Čudovita predstavitev, ki je navdušila četrmilijonsko publiko, ki je v teh petih dneh obiskala to prireditev. Obiskovalce je zanimala naša država in veliko smo jih nad njo tudi navdušili,« je dejala Tatjana Butul, ki se je prireditve Terra madre udeležila že tretjič. Petdnevno prireditev v Torinu je obiskalo 220 000 obiskovalcev, med katerimi je bilo veliko mladih. Organizatorji menijo, da jih je bila med obiskovalci kar tretjina iz tujih držav, kar je rekordna številka. Tudi drugače je prireditev močno odmevala po celem svetu, saj je bilo prisotnih več sto novinarjev iz 87 držav sveta. Med prireditvijo so organizirali kar 80 konferenc, vodenih delavnic in pokušin, ki se jih je udeležilo preko 16000 ljudi. Vstopnice za delavnice so bile razprodane že več kot mesec pred prireditvijo, saj so gostovali svetovno znane osebnosti gastronomije. Za vstop na delavnice svetovno znanih kuharjev, med katerimi so bili tokrat v Torinu tudi Jamie Oliver, pa lastnik restavracije s tremi michelinovimi zvezdicami Massimo Bottura, je bilo potrebno čakati na spletu, da so se odprle rezervacije, saj so bile zasedene v trenutku razpisa. Izredno sta odmevali tudi delavnici s slovenskimi predstaviniki. Valter Kramar iz Hiše Franko v Starem selu je imel delavnico z naslovom „Sir na meji Slovenije in Italije.“ Predstavil je planinske sire stare štiri mesece, starane dve in štiri leta, kot tudi tistega, ki zori v v zemljanki. Dodal jim je marmelade, ki jih pripravila Ana Roš iz Hiše Franko in tiste, ki jih je pripravila Tatjana Butul iz Domačije Butul. Matjaž Kramar iz Goriških Brd je s svojimi naravnimi vini sodeloval na delavnici o slovenskih in hrvaških naravnih vinih in navdušen nad obiskom kar ni mogel verjeti kakšen odziv obiskovalcev v nabito polni delavnici. Več tisoč študentov in otrok je bilo vključenih v didaktične delavnice, kjer so spoznavali okuse, vonje matere zemlje in se srečali s pridelovalci hrane. Na Salonu okusov se je predstavilo več kot 1000 razstavljavcev iz celega sveta in vseh celin. Tako so obiskovalci lahko okušali kavo iz Ugande, fižol iz Gvineje Bisao, čaj pri Kitajcih, začimbe na razstavnem prostoru Šri Lanke, ostrige in gosja jetra pri Francozih, ribe v soli iz enega izmed norveških otokov, pršute in salame severnega losa ljudstva Sami iz Švedske, spet pri Indonezijcih med iz cvetov manga, sladkor iz kokosovih cvetov, riže na številnih prostorih azijskih državah. afriške začimbe, soli in čaji iz celega sveta, siri iz vseh vetrov, dansko konopljino olje, nizozemske gorčice, salse portorico, švicarska čokolado in namazi, korejsko vino. Zanimiva so bila vina iz gruzijskih amfor, azerbajdžanske začimbe, afganistanski žafran, angleška piva, škotski wiskiji, dobrote iz Balkana, španski pršut patanegro in seveda številne pridelke in izdelke iz vseh italijanskih pokrajin in še in še. In med temi 1000 razstavljavci je bil eden izmed najbolj obiskanih prav razstavni prostor predstavnikov Slow food Primorske. Ob slovenskem  razstavnem prostoru je bila ves čas sejma velika gneča. Združeni štirje ponudniki so ponudile ene najboljših dobrot, ki jih ponuja Primorska in s tem tudi Slovenija. Domačija Butul je predstavila dobrote, katerih rdeča nit so zelišča Sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu v Slovenski Istri, obiskovalci so bili navdušeni nad marmeladami in vinskimi želeji z zelišči, izredno navdušeni so bili nad njihovim letos pridelanim oljčnim oljem, vinskim kisom s pehtranom, predstavili so tudi tolminske sire z zelišči, staran sir Tolminc, ki je bil letos tudi uvrščen v zbirko Ark of taste in izdelke iz cvetov sivke. Slovensko Istro je zastopal vinar Matjaž Babič, ki je z istrsko malvazijo in refoškom Montemoro navduševal obiskovalce. Salamo iz divjaga prašiča je pridelal Jure Pipan iz Križa na Krasu in je bila kot mesnina posebnost na Terra madre. Danilo in Anita Mavrič iz Plešivega v Goriških Brdih sta s svojimi vini, kjer sta kraljevala Rebula in Jakot (Tokaj), in energijo povezovala slovenski razstavni pult tudi z drugimi razstavnimi prostori, kjer so kmetje in pridelovalci iz drugih držav predstavljali in dajali na pokušino svoje pridelke. „Najlepše se je spajal naš „tokaj“ s francoskimi ostrigami,“ poudarja simpatična Brika Anita Mavrič in navdušena nad mednarodnim sejmom Terra madre dodaja;“S takšnimi vini in proizvodi ter tako uspešnim sodelovanjem, kot smo ga tokrat znali povezati Primorci, lahko predstavimo našo državo kjerkoli. Očitno smo v tujini mali proizvajalci veliko bolj cenjeni kot doma.“ Valerija Vrhovnik iz kmetije Naš Raj se je predstavila z domačimi izdelki po katerih je najbolj prepoznavna in sicer – domačimi marmeladami, piškoti, slovensko potico in marinirano postrvjo. „Odziv obiskovalcev je bil navdušojoč ter hkrati pohvala za minulo in spodbuda za nadaljnje delo. Veseli in hkrati ponosni smo, da smo se dogodka lahko udeležili, saj smo s tem dokazali, da delamo v pravi smeri, hkrati pa dobili polno novih idej in priložnosti, z ostalimi slovenskimi ponudniki pa dokazali, da znamo Slovenci tudi sodelovati in pokazati svetu domače pridelke in izdelke, na katere smo lahko ponosni,“ je zadovoljna s predstavitvijo energična Valerija, ki ima kmetijo v Gorenji Trebuši.
 torino15
Med obiskovalci je bilo veliko lastnikov restavracij, kuharjev in tistih, ki delajo v gastronomiji in so hvalili slovenske proizvode, kar nekaj je bilo tistih, ki želijo te proizvode v svojih restavracijah, oziroma v svoji ponudbi. Na slovenskem razstavnem prostoru so se oglasili tudi številni tuji novinarji, ki bodo v svoje države prenesli svoje vtise. »Že prvi odmevi na našo predstavitev so odlični. Že sedaj smo pri nas na Manžanu učni center ene najboljših gastronomskih fakultet na svetu iz Pollenza, prav v Torinu pa so stekli tudi prvi razgovori za obisk študentov iz gastronomske fakultete na Škotskem in tiste, ki ima sedež v bližini Hamburga,« pravi Tatjana Butul, ki je v imenu vseh primorskih predstavnikov, ki so se Torinu predstavili, prepričana, da so navezali tudi številne poslovne stike. Organizatorji prireditve v Torinu so že z mislimi in programom na prireditvi čez dve leti, a pred tem je imajo še en velik izziv, kot je soorganizacija prireditve Expo 2015 v Milanu, kjer naj bi se v osmih mesecih zvrstilo nešteto dogodkov na različnih lokacijah v mestu.

Gremo v Torino

Letošnje leto se je naša kmetija vključila v združenje Slow Food Primorska in postala del združenja Slow Food International. Ko to povemo našim gostom, prijateljem, obiskovalcem, je večina začudena in vpraša: “Zakaj pa ste se včlanili v ta snobizem?” Vedno znova moramo razlagati, da ne gre za nikakršen snobizem in da je to zgolj napačna predstavitev slow food-a v Sloveniji. Čeprav smo o tem že pisali, ni odveč razlage ponoviti, saj bomo prehodili še dolgo pot, da bomo v Sloveniji dejansko dojeli kaj Slow Food je.

Začelo se je leta 1986, ko je McDonald’s v neposredni bližini slovitih Španskih stopnic v Rimu odprl svojo restavracijo. Peščica somišljenikov je pod vodstvom levičarskega novinarja Carla Petrinija organizirala proteste. Ne le proti hitri prehrani, temveč tudi proti prehitremu življenju. Vse skupaj bi lahko ostalo le pri davno pozabljeni časopisni novički, če ne bi Petrinijeva skupina sklenila svoje pomisleke ob sprejemanju novih življenjskih vrednot zapisati in razširiti po svetu.Tri leta kasneje je v pariški Opèra Comique z ustanovnim kongresom in predstavitvijo manifesta zaživelo gibanje slow food. Njegovi člani so se zavezali k ohranjanju tradicionalnih jedi in njihove priprave, raznoliki izbiri kakovostnih avtohtonih vin, podpori malih, neodvisnih proizvajalcev, ekološki pridelavi hrane in k vrnitvi na stari način prehranjevanja, kjer ne gre zgolj za vnos kalorij, pač pa tudi (ali predvsem) za družabni dogodek. Slow food se zavzema za ohranitev tradicionalnih jedi in postopkov priprave, nego avtohtonih vrst živine in pridelkov, ohranitev naravnih virov in zdravja potrošnikov in večjo odgovornost prehranske industrije. Za vse našteto je izobrazba ključnega pomena. Tako zagovorniki slow fooda redno prirejajo srečanja, na katera člani vabijo nečlane in jih ob izbranih jedeh in pijačah učijo uživati v okušanju. Hkrati jih seznanjajo z lokalnimi pridelovalci in posebnostjo pridelave v regiji.  (VIR: http://www.tolovaj.com/vsebina/kulinarika/slow-food-ko-si-vzames-cas-za-uzitek)

Zato je naša kmetija del slow fooda, saj pri nas lahko okusite tradicionalne jedi iz ekoloških sestavin, pridelanih na naši kmetiji in sosednjih kmetijah. To je pravi slow food in ne veliko hodov malih porcij za velik denar.  (več lahko najdete na http://www.slowfood.com/)

DSC_0059

Na povabilo Slow Food Primorska se bomo  udeležili dogodka Salone del Gusto in Terra madre, ki se bo odvijal od 23. do 27. oktobra v Torinu – Italija (več na http://www.salonedelgusto.com/). Na njem bo sodelovalo 2000 delegatov in 1000 predstavnikov živilske “skupnosti” iz celega sveta – mali kmetje in ribiči, rejci živali, ki jim grozi izumrtje, ustvarjalci kakovostnih izdelkov, med njimi tudi naša kmetija, vinar Matjaž Babič – Montemoro Koper, Domačija Butul iz Manžana in vinar Mavrič iz Goriških Brd, kot predstavniki Slovenije.

Svetu bomo predstavili naslednje proizvode:
* marmelade – drnulja, regrat, bezgovi cvetovi, lipovi cvetovi, sliva, koromač, buča, rdeča pesa
* marinirano postrv v sodelovanju z ribogojnico LIBO
* marinirano soško postrv v sodelovanju z Ribiško družino Tolmin
* mariniranega lipana v sodelovanju z Ribiško družino Tolmin
* likerje – orehovec, drnulja
* vložene sladke orehe
* sir Tolminc – sirarstvo Gugala
* domače kruh iz krušne peči
* orehovo in makovo potico
* domače piškote

zajtrk1

Sejem je izjemna priložnost za predstavitev malih kmetij v svetu, kot tudi za različne oblike sodelovanja in izobraževanja. Sodelujoči na sejmu ne bomo promovirali le sebe, temveč tudi svoje občine in svojo državo.

Če koga sejem zanima, mu priporočamo rezervacijo vstopnic preko spletne strani http://www.vivaticket.it/index.php?Language=ENG&wms_op=salonedelgusto

Kaj slow food v resnici je

Še vedno velja pri večini ljudi mnenje, da gre pri slow foodu za zelo drago jedačo in pijačo, kar je zelo zgrešeno.

Naša kmetija je bila povabljena in postala član Slow Food Primorska in ker sama ne bi mogla napisati bolje zakaj smo postali član in kaj Slow Food  je, delim članek spletne strani Tolovaj.com ter vas vabim, da pridete na slow food izkušnjo na našo in druge kmetije, ki so članice združenja Slow Food Primorska.

Torej KLIKNITE TUKAJ in se poučite.

zajtrk1