Odprto pismo ga. Bratušek in g. Židanu…

… ter celotni ekipi, ki na tiho pripravlja novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, čeprav mi ni jasno od kdaj to spada pod tekoče posle, ki naj bi jih stara vlada vodila do sestave nove.

V bistvu ne gre za odprto pismo, temveč za javna vprašanja, na katere bi resnično, ne samo jaz, temveč tudi drugi kmetje, želeli jasne odgovore.

Za tiste, ki vam ni znano, uredba določa  skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna
dejavnost), njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje  dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnostih, nadzor in sankcije za kršitve.

Za tiste, na katere naslavljam tole odprto pismo pa tole – v predvolilnem boju ste obljubljali zmanjšanje birokracije ter spodbujanje  samooskrbe, mladih kmetov in malih kmetij.

10. člen (opravljanje dopolnilne dejavnosti
predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, zelišč in vodnih organizmov)
* Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin v izdelku, do 50 odstotkov količin surovin v izdelku pa lahko dokupi z drugih kmetij.

VPRAŠANJE 1 – Kako naj kmetje, ki so do sedaj prodajali domač kruh in pecivo to nadaljujejo, če nimajo lastnega žita iz katerega bi lahko delali kruh ali pecivo ali testenine, saj moka pri teh izdelkih predstavlja 90% do 95% surovine?  Torej bodo lahko te izdelke prodajali samo tisti kmetje, ki imajo svoja žitna polja in ki žito za pekovske izdelke, kruh in testenine predelajo v moko bodisi doma, bodisi na drugi kmetiji in potem to isto moko uporabijo za pekovske izdelke, kruh ali pecivo? Vsi, ki trenutno pečemo in prodajamo kruh in pekovske izdelke v starih krušnih pečeh po tradicionalni metodi teh izdelkov ne bomo smeli več prodajati. S tem se podpira velike kmetije, male pa zatira, prav tako visokogorske kmetije, kjer določene vrste žita pač ne uspevajo in jih ne moremo gojiti, četudi bi jih želeli.

VPRAŠANJE 2 – Enako kot pri prejšnjem vprašanju gre za izdelavo likerjev. Vsi, ki doma nimamo proizvodnje žganja (mi ga npr. nimamo, ker živimo na 920m nadmorske višine in nimamo svojega sadja), imamo pa ohranjene travinje na katerih rastejo že skoraj izumrla zdravilna zelišča in rožce, ne moremo več proizvajati domačih likerjev, saj nakup žganja predstavlja več kot 50% surovine.  Torej zopet podpirate velike, nižinske kmetije, ki si žganjekuho lahko privoščijo iz lastnih surovin.

*(7) Dopolnilna dejavnost predelava se opravlja na naslovu kmetije ali na naslovu nosilca kmetije.

VPRAŠANJE 3 – Ali imate izdelano analizo koliko majhnih kmetij in kmetij z OMD nima možnosti registracije lastnega obrata za predelavo, ampak vrši svojo predelavo v drugih obratih, ki so opremljeni po HACCP. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih z evropskimi sredstvi za potrebe kmetij oziroma izvajanja dopolnilne dejavnosti predelava izdelanih kar nekaj skupinskih obratov, kjer lahko kmetje izvajamo  predelavo, kar pomeni, da obrata nimamo registriranega na naslovu kmetije. Visokogorske kmetije imamo obrat registriran drugje tudi zato, ker imamo lastna vodna zajetja in bi v primeru predelave doma morali dajati v analizo vodo mesečno, kar zviša stroške končnega proizvoda in smo zaradi tega lahko nekonkurenčni.  Zanima me, zakaj je pomembno kje kmet predeluje svoje pridelke? Ali ne gre celotna Evropa v smer združevanja? Če ima sosed registriran obrat in ga ne koristi 100%, zakaj moram imati jaz svoj obrat in ne smem koristiti sosedovega? Če zadruga organizira skupni obrat, ki ga lahko najema več kmetov iz okolice ali ni to bolje za vse z vidika znižanja stroškov in skupnih sinergij? Ali se zavedate, da s tem onemogočate mlade kmete, ki nimajo denarja, da bi v začetni fazi investirali v lasten obrat in koristijo druge možnosti?  Torej želite, da ima vsak kmet doma 3 do 5 obratov ali pa naj se registrira kot s.p., d.o.o., društvo  ali zavod ter s tem ovrže dopolnilno dejavnost? Namesto, da bi vas imela eno sirarno, bo moral pri nas imeti vsak kmet svojo? Namesto, da bi vas imela en obrat za mesno predelavo, bo moral imeti vsak kmet svojega? Tukaj ne gre za spodbujanje razvoja mladih in malih kmetij, temveč za njihovo zaviranje.

14. člen (opravljanje dopolnilne dejavnosti  turistične kmetije z nastanitvijo oziroma kampiranjem)
* (1) Prostori namenjeni opravljanju turistične kmetije z nastanitvijo oziroma kampiranjem morajo biti urejeni v objektih, ki jih ima nosilec kmetije ali člani kmetije, na kateri se opravlja kmetijska dejavnost v
lasti, v najmanj desetletni najemu ali ima vpisano stavbno pravico za obdobje najmanj deset let.

VPRAŠANJE 4 – Če mlada družina dobi v najem kmetijo za poskusno dobo 5 let, z možnostjo podaljšanja, ne more izvajati dejavnosti turistične kmetije ali kampiranja? Kaj ima najemna pogodba in čas njenega trajanja skupnega z opravljanjem dejavnosti?

15. člen (opravljanje dopolnilne dejavnosti
izletniška kmetija, vinotoč, osmica)
* (1) Na izletniških kmetijah je lahko največ 60 sedežev pred objektom, 60 sedežev v objektu in največ 60 gostov naenkrat.

VPRAŠANJE 5 –  če pride na kmetijo 61 oseb moramo eno osebo nagnati oziroma je ne smemo postreči? Torej, če prideta na obisk 2 avtobusa, moramo enega zavrniti?

Poleg zgoraj našteta in še drugih določil predpisujete v novi uredbi evidence, ki jih bomo morali nosilci dopolnilnih dejavnosti izpolnjevati.
VPRAŠANJE 6 – Zakaj moramo izpolnjevati nove evidence, ko pa lahko vse podatke, ki jih želite v evidencah pridobite iz:
– računovodskih izkazov
– knjige prihodkov in odhodkov
– HACCP evidenc
– ekoloških evidenc
– FADN evidenc

Toliko nam dajete za vzgled avstrijskega kmeta, pa bi bilo fino, da se zgledujete sami po njihovi zakonodaji, kjer so kmetje pavšalisti, za njih veljajo enaka pravila kot za planinske domove in nimajo nobenih uredb, ki bi jih omejevale ter številne skupinske obrate in strojne krožke.

V pričakovanju vaših odgovorov vas vse prav lepo pozdravljam in vam želim, da bi se o stvareh, ki lahko resno ogrozijo dopolnilno dejavnost na slovenskih kmetijah pogovorili tudi z malimi in mladimi kmeti, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Le zakaj?

S spoštovanjem,

mag. Valerija Verhovnik, dipl.oec.
mlada prevzemnica kmetije, gospodinja, občasna branjevka, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji in aktivna državljanka RS

Advertisements

14 thoughts on “Odprto pismo ga. Bratušek in g. Židanu…”

  1. Za kruh pomoje ni skrbi, ker dvomim, da sodi pod primarno predelavo. Ostalo je pa precej čudno, ja. Izgleda kot zelo neroden poskus preprečevanje zlorabe tega statusa/oblike.

  2. V bistvu je, ker so dali pod primarno predelavo vse tole:
    1. proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov (kosmiči, kaše zdrob,ipd.) (SKD 10.610 Mlinarstvo);
    2. peka kruha in potic (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic);
    3. proizvodnja testenin (SKD 10.730 Proizvodnja testenin);
    4. peka peciva in slaščic (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic);
    5. peka sadnega kruha (kruha z dodatki sadja ipd.), trajnega peciva, kolačev z dodatki (SKD 10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic);
    6. proizvodnja rastlinskega olja (SKD 10.410 Proizvodnja olja in maščob): v to skupino spada roizvodnja oljčnega, sojinega, orehovega, sončničnega olja, olja ogrščice, gorčičnega, lanenega olja, bučnega olja idr.;
    7. predelava in konzerviranje krompirja (SKD 10.310 Predelava in konzerviranje krompirja);
    8. proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov);
    9. predelava in konzerviranje sadja in zelenjave (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja
    in zelenjave): v to skupino spada predelava zelenjave, sadja, grozdja (ne za vino); zlasti proizvodnja marmelade, kompotov, namazov, konzerviranja surovin, sušenje surovin;
    10. proizvodnja kisa (SKD 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov);
    11. predelava mesa (SKD 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov);
    12. predelava mleka (SKD 10.510 Mlekarstvo in sirarstvo);
    13. predelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa, in voska (SKD 10.890 Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, drugje nerazvrščenih);
    14. predelava zelišč (SKD 10.830 Predelava čaja in kave, SKD 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov in SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave): kmetija mora imeti v uporabi najmanj 0,1 ha površin z zelišči. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena ni treba zagotavljati 50 odstotkov količin lastnih surovin v izdelku;
    15. predelava gozdnih sadežev (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave): v to skupino spada predelava samoniklih gliv, kostanja, žira, želoda, borovnic in drugih sadežev.
    Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena ni treba zagotavljati 50 odstotkov količin lastnih surovin v izdelku;
    16. proizvodnja žganih pijač (SKD 11.010 Proizvodnja žganih pijač);
    17. proizvodnja piva in medenega piva (SKD 11.050 Proizvodnja piva);
    18. proizvodnja drugih fermentiranih pijač, sadnih vin, medice in peneče medice (SKD 11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač);
    19. proizvodnja medenih likerjev in tinkture iz propolisa (SKD 11.010 Proizvodnja žganih pijač): za
    redelavo teh izdelkov ne veljajo določbe drugega odstavka tega člena o zagotovitvi 50 odstotkov količin lastnih surovin v izdelku. Zagotovljen mora biti lasten primarni čebelji pridelek. Žganje se lahko kupi na drugih kmetijah, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti proizvodnja žganih pijač;
    20. predelava vodnih organizmov – filetiranje, dimljenje, prekajevanje, mariniranje (SKD 10.200 Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev): predelava sladkovodnih organizmov je omejena na letno količino do 15.000 kg. Člani kmetije morajo imeti v uporabi vodno zemljišče, ki je vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

  3. Pametno bi bilo tudi razmišljati o spremembi pravil na področju prodaje izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti. Sedaj jih lahko nosilci dejavnosti prodajajo le končnim potrošnikom, kar je v prenekaterem primeru boj z mlini na veter, saj je dostikrat nemogoče vzpostaviti celostno ponudbo doma pridelanih/predelanih izdelkov, še posebej za majhne kmetije. Smotrno bi bilo razmisliti tudi o predlogu, da se izdelki lahko prodajajo brez omejitev neprofitnim pravnim osebam, kot so zavodi in društva, saj bi s tem omogočili življenje kakšni novi regionalni blagovni znamki in odprli vrata povezovanju brez velikih marž in izkoriščanja (samo, da se pokrijejo stroški).

    1. Še marsikaj drugega bi morali dodelati na področju dopolnilnih dejavnosti, ne pa da se neka uredba brez glave sprejema na tiho, brez javne razprave. Jaz bi pustila kmetom, da prodajajo kar pridelajo in predelajo na kmetijah ter plačajo pavšal. Tako se izognemo sivi ekonomiji in imamo vsi nekaj od tega.

      1. Vale,kmetijski produkti so se prodajali in se še prodajajo na tržnicah a v manjših količinah kot nekoč,ker so se pojavili sivi prodajalci kmečkih dobrot in izkoriščajo luknjo v zakonu ,ki ni dodelan in jim dopušča malverzacijo. Treba je strnit sile in pritisnit na vladajoče kot tudi medije,slednji bodo dali odziv,ker bo narod izvedel grenko resnico in hkrati stopil na stran malega pridelovalca, kajti zdrava hrana je iskano blago,se pa skriva na trgovskih policah pod pretvezo vse kaj drugega kot ….!! Pavšal je ena od metod,ki bi bila realna,a kontrola nad izdelki bi morala biti z nekim certifikatom preverljiva na vsakem koraku!!

      2. Roman, ena od zakonodaj bi morala urediti, da na tržnicah lahko prodajajo izključno kmetje, ne pa prepodajalci. To je pač čisto enostavno. Vsaka kmetija lahko prodaja na tržnici in nihče drug. Preprodajalci naj si odpro trgovine in prodajajo tam.

  4. Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. To ni glavna dejavnost. Prav je, da so postavljene meje in pogoji. Če jih presegate ali ne izpolnjujete odprite d.o.o., s.p. ali zadrugo. Ni prav, da so na kmečki turizmih dejansko gostilne. Kmetje s sofinancirano gozdarsko mehanizacijo in posledično z dampinškimi cenami povzročajo nekonkurenčnost obrtnikom, itd. Uredba je dobra. Vnaša red na tem področju, ki si ga kmetje zaslužimo za boljšo prepoznavnost na trgu.

    1. Ne govorim nikjer o kmečkih turizmih ampak o obratih, ki naj bi jih imela vsaka kmetija. Tisti, ki naredi dovolj si lahko privošči svoj obrat in s.p. in d.o.o., tisti, ki nam pa je dopolnilna dejavnost majhen vir dohodka, si pa tega ne moremo privoščit. Ja, prav je, da so meje in pogoji, vendar ne za vsako ceno in ne, uredba ni dobra v vprašnjih, ki sem jih postavila. Vi komentirate nekaj čisto drugega oziroma del, ki se nanaša na turistične kmetije in ki ga sama nisem komentirala, ker se mi zdi v redu. Jaz proizvajam v dopolnilni dejavnost vse iz ljubega hobija, ker to rada počnem, pa tega ne bom mogla več. Res fino. In ne metat vse v isti koš. Nismo vsi enaki, posploševanje pa je zelo krivično. Ta uredba tako kot vi v komentarju posplošuje in onemogoča.

    2. Vaša ugotovitev glede gostinstva je povsem napačna…ravno to nova uredba dopušča v 14. členu!
      14. člen
      (6) V okviru dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji se lahko nudijo sok, vino, jabolčnik in žgane pijače s kmetije ali drugih kmetij. Nudijo se lahko tudi pivo, ustekleničena voda, mineralna voda, kakav, čaj in kava, za katere se ne upoštevajo omejitve iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

      1. Nikjer ne govorim o pijačah, ki jih navajate. Govorim o likerjih, ki jih ne moremo izdelovati, če nimamo lastne žganjekuhe.

  5. To ni Židanov zakon, to je v slovenščino prevedena direktiva EU, ki jo mora Slovenija inkorporirati v svoj pravni sistem, kot se temu strokovno reče. Pa saj ste sami silili v EU in se odrekli suverenosti!

    Predlagajte in zahtevajte Židana za evropskega komisarja, potem mu pa boste lahko pisali takšna pisma!

    1. A res? Zakaj pa potem sosednje države – Avstrija, Italija tega nimajo? Prvič to ni zakon, ampak uredba, drugič z evropsko direktivo nima nič.

  6. Potem pa Židan pravi, da je nedopustno, da je Slovenija kot država nesamozadostna v preskrbi! Cudno ne? Sami zatirajo na vse mogoce nacine male kmete, nato pa se tako po butalsko cudijo. Bruhaš ob teh, ki sprejemajo takšne zakone, ki sami niso nikoli kaj konkretnega in uporabnega uspešno poceli, so pa eksperti v nastavljanju administrativnih ovir, omejevanju in sprejemanju povsem nelogićnih in z zdravo pametjo skreganih odredb. Potem pa se cudimo da smo tam kjer smo. Cudno je pravzaprav to, da nismo se v vecjem dreku kot smo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s